 |
Zborovski forum
Ta forum je namenjen izmenjavi informacij s slovenskega zborovskega prizorišča
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
murn
Administrator foruma
Pridružen/-a: 14.05. 2006, 00:24
Prispevkov: 444
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 06 Jul 2007 13:48 Naslov sporočila: KZ RTV v Brežicah z Gallusom (10.7.) |
 |
|
Torek, 10.07.2007 ~ 20:30
Festival Brežice, Kostanjevica na Krki, Samostanska cerkev, Komorni zbor RTV Slovenija (Slovenija)
Cena: 15 €, Cena (študenti): 7.5 €
Festibus odhod: LJU 18.30
Program:
Komorni zbor RTV Slovenija (Slovenija)
Sebastjan Vrhovnik: dirigent / conductor
Domen Marinčič: violone
Tomaž Sevšek: orgelski pozitiv / chest organ
Dejan Pevčevič: recitator / narrator
Program:
Jacobus Gallus (1550-1591):
Opus musicum 3/48: Iubilate Deo omnis terra
Opus musicum 2/6: Adoramus te Iesu Christe
Missa super Iam non dicam vos servos: Kyrie / Gloria
Opus musicum 1/94: Repleatur os meum laude tua
Opus musicum 3/6: Sancta Trinitas, unus Deus
Opus musicum 3/55: Cantabo Domino Deo meo
Opus musicum 3/24: Te Deum laudamus
Opus musicum 2/28: Adoramus te Iesu Christe, Iubilate Deo
Harmoniae morales 2/15: Si vis laudari, si vis carusque vocari
Harmoniae morales 2/28: O homo, si scires quidnam esses
Harmoniae morales 2/16: Si tibi gratia, si sapientia formaque detur
Harmoniae morales 3/41: Quid sis, quid fueris
Moralia 22: Qui capit uxorem
Moralia 44: Cum moritur dives
Harmoniae morales 1/3: Currit parvus lepulus
Harmoniae morales 1/6: Gallus amat Venerem, cur ?
Harmoniae morales 1/7: Quam Gallina suum parit ovum
Harmoniae morales 2/21: Dulcis amica, veni
Harmoniae morales 3/46: Linquo coax ranis
Harmoniae morales 3/47: Angeris est giga
Moralia 27: Permultos liceat cuculus
Moralia 26: Qui cantum corvi cras imitatur
Komentar k programu:
Iacobus Handl Gallus, eden najpomembnejših slovenskih skladateljev, sodobnik di Lassa, Palestrine, Gabrielija in Monteverdija. Izvajan v najpomembnejših središčih tedanjega rimsko-nemškega cesarstva, njegov repertoar je dragocena povezava med renesanso in barokom.
Iacobus Handl Gallus, one of the most important Slovene composers, was a contemporary of di Lasso, Palestrina, Gabrieli, and Monteverdi who performed in the most important centers of the Holy Roman Empire. His repertoire represents a valuable link between the Renaissance and the Baroque.
Iacobus Gallus je eno izmed skladateljskih imen, povezano s skorajda več ugankami in domnevami kot pa védenjem: še njegovo ime pri nas odzvanja kot Iacobus Gallus, v severnejših deželah pa kot Jacob Handl. Njegovo življenjsko in glasbeno pot za zdaj lahko rekonstruiramo le s predgovori njegovih objavljenih del in z nekaj pismi, namenjenimi cerkveni gospodi, v katerih je prav gotovo zelo pazil, kako se mu bodo besede zapisale – ne nazadnje je bila od njih večkrat odvisna tudi njegova služba. Rekonstrukcija je tako mogoča s pičlim številom letnic, povezanih z rojstvom leta 1550 na Kranjskem in s smrtjo leta 1591 v Pragi; preostale – ni jih za več, kot je prstov na obeh rokah – pa so povezane predvsem z objavami njegovih kompozicijskih zbirk.
Kje se je šolal, ne vemo: vemo samo, da se je glasbi posvetil že kot deček – ker je sam tako zapisal v posvetilu olomuškemu škofu Pavlovskemu v prvi knjigi zbirke Selectiores quaedam missae/Nekaterih izbranih maš. Da je bil v samostanu v Melku, v dvorni kapeli Svetega rimskega cesarstva na Dunaju in v samostanu v Zwettlu, bi nas večina rada verjela, vendar za to nimamo trdnih dokazov. Tako je samostan v Zabrdovicah prva, v tem trenutku res dokumentirana postaja Iacobusa Gallusa. Omenja jo namreč sam v predgovoru tretje knjige zbirke maš.
"Potrdilo o zvestem službovanju glasbenika Jakoba Handla Kranjca in o njegovi odpustitvi z dvorca" je 26. julija 1585 podpisal olomuški škof Stanislav Pavlovski, zraven pa dodal, da je bil Gallus "postavljen za načelnika naše glasbene kapele na koru" in da "odhaja zato, ker mu zrak ne prija in iz drugih zadostnih razlogov"1 .
Olomucu je sledila Praga – služba kantorja v cerkvi sv. Janeza na Bregu in zadnja postaja do 18. julija 1591.
Preden Gallusa postavimo med njegove skladateljske sodobnike, mu dajmo še kulturni in politični okvir. Kot nam razkriva lesorez iz leta 1590, je bil Kranjec: torej je prišel iz ene od slovenskih dežel, tedaj združenih pod habsburško oblastjo v Notranji Avstriji. Sodeč po doslej znanih dokumentih, se je skladatelj vse življenje gibal za mejami avstrijskih dežel.
Na mesto cesarja Ferdinanda Drugega je leta 1564 stopil njegov sin Maksimiljan Drugi, leta 1576 pa Rudolf Drugi, vzgojen v jezuitskem duhu, to pa je pomenilo tudi trše verske razmere in selitev dvora, leta 1577, z Dunaja v Prago – torej je bil Gallus svojih zadnjih šest let v njegovi neposredni bližini.
Pri nas so se puntali kmetje, vpadali so Turki, bežal je Trubar in "dogajala se je" reformacija. Na Francoskem se je zgodila šentjernejska noč, na Angleškem je vladala Elizabeta, svet so "iztirjale" ugotovitve in odkritja Nikolaja Kopernika, Galilea Galileja, v Pragi Johannesa Keplerja ..., "ogledalo mu bo nastavil", Shakespeare, "lepšali" so ga Tintoretto, El Greco, Tizian ...; v Gallusovi bližini pa "sta ga uzvočala" Philippe de Monte in Lambert de Sayve, prvi ob pomoči poznavanja franko-flamske polifonije, drugi z začetki rimskega kolosalnega sloga. Tretji odmev, namreč beneško tehniko cori spezzati, pa bi že lahko pripisali tudi Gallusu.
Koncertni spored nas bo popeljal skozi vse Gallusove doslej znane zbirke razen Selectiores quaedam missae/Nekaterih izbranih maš (16 maš, 1580), kajti dvostavčna Missa super Iam non dicam vos servos/Maša po motetu Ne imenujem vas več služabnike izhaja iz skladateljevih V rokopisu ohranjenih skladb. Model za mašo je Gallusov motet z istim naslovom (OM II/60), vendar tu zgodbe še ni konec: témo za motet naj bi si bil izposodil2 iz zbirke Thesaurus musicus Dominiqua Phinota.
Izbrano dvostavčno mašo in hvalnične motete prve polovice sporeda bi prav lahko našli tako za glasbeno oblikovanje današnjega bogoslužja kot tudi tistega iz Gallusovega časa.
Moteti z eno izjemo (Iubilate Deo iz v rokopisu ohranjenih skladb) izvirajo iz zbirke Opus musicum/Glasbeno delo (štirje zvezki od 1586 do 1591, 374 motetov) za cel krog cerkvenega leta. Izbrani pa so iz zvezkov za obred posvečenja cerkve ali njene obletnice ter od telovega do adventa, za predpostni in postni čas do cvetne nedelje, za veliki teden, praznike binkošti, sv. Trojice in telovega.
Kakšnim vodilom je Gallus sledil pri ustvarjanju Opus musicum, razkriva tudi pesnitev Bralcu iz Prve knjige:
"Glej, bralec, tu imaš delo v različni ubranosti glasov,
kakršnega ti še ni dal noben drug glasbenik.
Priznam, da se glasba mnogih odlikuje po umetnosti in zvočnosti;
ta pa je daleč pred vsemi po svoji uporabnosti.
Pesmi, ki jih drugi navajajo brez vseh razločkov,
navaja to delo za določene mesece in dneve.
Kar večina izdaja za enake zbore in glasove,
ti tu zveni v različnih glasovih in zborih.
Drugi – o grehota! – mešajo mnogo svetih pesmi s posvetnimi,
v teh knjigah so izbrane samo svete snovi.
Morda ne maraš knjig, ki so izbrane iz različnih virov?
Ta edini vir samo oznanja svojega avtorja.
In kakor se ta vir proslavlja z enim samim avtorjem,
tako tudi to delo posveča samo Kristusovi nevesti.
Naj se z njegovim delom ne baha prešuštnica;
nobena njegova glasba ne zveni nečisto."3
Skladbe druge polovice sporeda so izbrane iz treh zvezkov zbirke Harmonie morales/Moralne harmonije (1589, 1590 in 1590, 53 del) in četrtega, ki ga Gallus ni dočakal. Po njegovi smrti ga je objavil njegov brat Jurij in ga tudi drugače naslovil: Moralia (1596, 47 del).
Zdaj Gallus kaže drug obraz, saj je, kot naslavlja prvo knjigo, "knjiga štiriglasnih moralnih harmonij, katerim so primešana herojstva, duhovitosti, nravnosti, vsakršne poljubnosti, pesniška dejanja, izmišljotine ..."4 .
Tudi tokrat se je – v nasprotju z madrigalisti tistega časa – skorajda užaljeno, zatekel k latinščini, "kraljici jezikov", ki pa jo je v tej zvrsti videl skorajda zapuščeno. Besedila je zajemal iz antologije srednjeveških pregovorov in aforizmov Carmina proverbialia (Basel, 1576), iz odlomkov del starorimskih pesnikov, manj iz zbirke Proverbia dicteria (Frankfurt, 1575) in latinskih pregovorov. Za nekatere "moralije" pa je morda zložil besedila sam ali s prijatelji iz praškega humanističnega kroga, ki so mu tudi svetovali, naj vendarle s kora stopi na trg. Harmoniae morales jim je tudi posvetil: "Da boste imeli, kar vas bo razveseljevalo, jaz pa, da bom imel ljudi, ki me bodo branili."5
Osem izbranih "živalskih madrigalov" iz obeh zbirk druži – jasno, poleg vsakovrstnih "zverin" – nauk o figurah in igranje z onomatopoijo.
V bridko-navihani pesmi zajca "Currit parvus lepulus/Mali zajček teče" skladatelj poudarja predvsem beg živali navzgor, na goro: s sekundnim postopom vseh glasov, in kozolce, ki jih obrača potem, ko se lahkih nog vrača z gore: s ponavljanjem ritmično enakega motiva v več glasovih.
Uglasbitvi "Gallus amat Venerem, cur?/Petelin ljubi Venero, zakaj?" in
"Quam Gallina suum parit ovum/Kako kokoš znese jajce" zaznamuje onomatopoija, in sicer kikirikanje in kokodakanje, v prvem primeru pa še Gallusova igra s priimkom.
Drugačno sorodstvo pa je Gallus našel med slavčkovim petjem in glasbenim stavkom "Dulcis amica, veni/Sladki prijatelj, pridi": pričakovali bi ga v melodiji – najdemo pa ga v glasbenem ponazorilu števila tisoč/mille – množici not in večkratni ponovitvi le-teh: "Ti, slavček, lahko s tisoč različnimi glasovi sam zapoješ različne melodije."
Sledijo še štiri "moralije", v katerih Gallus s svojim glasbenim stavkom oponaša petje, bolje rečeno, dretje: "Linquo coax ranis, crocro corvis ...../Vranam pušča krakanje, krokarjem gruljenje ... ", "Anseris est giga, cuculi cucu ... /Goska gaga, kukavica kuka ...", "Permultos liceat cuculus cantaverit .../Četudi poje kukavica leta in leta ....." ter "Qui cantum corvi cras imitatur/Kdor bo še jutri posnemal petje krokarja". Kot razkrivajo že njihovi naslovi, pa so ob tem še poučni izreki, pregovori, ki so danes prav tako aktualni, kot so bili pred petimi stoletji.
Na isto struno, še glasnejšo, brenka šest moralij (seveda, iz zbirk Harmoniae morales in Moralia) na zabeljena besedila antologije pregovorov Carmina proverbialia.
Smo še prepričani, da tako malo vemo o Gallusu ...?
Bi Iacobusu – tako kot ob prvi, njegovim cerkvenim delom posvečeni polovici sporeda – še vedno brez oklevanja nadeli svetniški sij; delavnemu, preveč pridnemu skladatelju, ki ga je menda pokopalo lastno delo – kakor je prepričana množica piscev o njegovem življenju in delu?
Bi rekli, da je svetu kazal dva obraza, ali le, da je imel glavo na pravem mestu?
1 Edo Škulj: Clare vir, str. 66, Družina in ZRC SAZU, Ljubljana 2000
2 Iacobus Gallus, V rokopisu ohranjene skladbe, transkribiral in revidiral Edo Škulj, MAMS, Ljubljana 1996
3 Edo Škulj: Clare vir, str. 100, Družina in ZRC SAZU, Ljubljana 2000
4 Edo Škulj: Clare vir, str. 245, Družina in ZRC SAZU, Ljubljana 2000
5 Iacobus Gallus: Harmoniae morales, transkribiral in revidiral Edo Škulj, Uvod: Danilo Pokorn, str. XI, MAMS, Ljubljana 1995
Brigita Rovšek
Lektorirala Tinka Kos
Biografija:
Komorni zbor RTV Slovenija
Komorni zbor RTV Slovenija uživa sloves enega najboljših slovenskih ansamblov te vrste. Te vrline so poleg domačih kritikov potrdili tudi kritiki v tujini na zborovskih gostovanjih in mednarodnih festivalih na Poljskem, Češkem, v Avstriji, Belgiji, Italiji in na Hrvaškem. Komorni zbor RTV Slovenija je poleg številnih priznanj prejel plaketo Orfej, nagrado Društva slovenskih skladateljev, nagrado BBC za najboljšo poustvaritev sodobne glasbe na mednarodnem tekmovanju Naj narodi pojo. Komorni zbor RTV Slovenija so vodili najodličnejši zborovodje: Ciril Cvetko, France Marolt, Milko Škoberne, Lojze Lebič, Marko Munih, Jože Fürst, Mirko Cuderman, Tomaž Faganel, Matevž Fabijan, Matjaž Šček, Urša Lah in Stojan Kuret. V vsem tem času je zbor posnel vrsto brezhibnih posnetkov za radijski program in izvedel nekaj odmevnih koncertov tudi s tujimi dirigenti.
Sebastjan Vrhovnik
Dirigent Sebastjan Vrhovnik po končani Akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljuje s študijem zborovskega dirigiranja na Visoki šoli za glasbeno in uprizarjajočo umetnost v Gradcu. Z Mešanim pevskim zborom Cantemus iz Kamnika je osvojil različne nagrade, zlati plaketi na državnem zborovskem tekmovanju v Mariboru, drugo mesto in posebno nagrado publike na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Spittalu, prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v Mernesu v Nemčiji ter tretje mesto na mednarodnem tekmovanju v Mariboru.
Od leta 2003 vodi Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič. Na regijskem tekmovanju 2004 je zbor prejel zlato plaketo in posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, na prvem mednarodnem tekmovanju učiteljskih pevskih zborov Evrope v Ostrówu Wielkopolskem oktobra 2006 je zbor osvojil prvo mesto. Kot umetniški vodja od leta 2004 sodeluje z vokalno skupino Ecce Kamnik, katere programska usmeritev je poustvarjanje del zborovskega opusa glasbene renesanse in baroka. Leta 2005 je za svoje kulturno udejstvovanje prejel bronasto priznanje občine Kamnik, 2006 pa Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Od oktobra 2006 dalje je asistent za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Domen Marinčič
Domen Marinčič je študij viole da gamba zaključil pri Philippu Pierlotu na Visoki šoli za glasbo Trossingen. Poleg tega je pri Carstnu Lohffu z odliko diplomiral iz čembala, pri Albertu Rinaldiju pa je končal podiplomski študij generalnega basa. Leta 1997 je zmagal na 1. mednarodnem tekmovanju "Bach-Abel" v nemškem Köthnu, kjer je bil ponovno nagrajen tudi tri leta pozneje. V Sloveniji je večkrat nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije in Komornim ansamblom Slovenicum, z mezzosopranistko Bernardo Fink pa je sodeloval na dveh večernih koncertih z neposrednim prenosom za Evropsko radijsko zvezo (EBU). Kot član uveljavljenega belgijskega ansambla Ricercar Consort je nastopil na pomembnih koncertnih prizoriščih in festivalih po Evropi. Domen Marinčič generalni bas in partiturno igro predava na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Tomaž Sevšek
Tomaž Sevšek je s študijem orgel začel na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju, obenem pa je študiral tudi čembalo pri prof. Robertu Hillu. Med študijem se je eno leto v okviru izmenjave dodatno izobraževal na Eastman School of Music v Rochestru (ZDA), kjer je orgle študiral pri Davidu Higgsu, čembalo pa pri Arthurju Haasu. Leta 2003 je v Freiburgu zaljučil podiplomski študij orgel in diplomiral iz čembala. Uspešno koncertira doma in v tujini (Nemčija, Avstrija, Italija, ZDA). Redno nastopa z orkestrom Slovenske filharmonije, s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije pa sodeluje tudi kot čembalist. Poglobljeno se posveča izjemno širokemu spektru orgelske in komorne glasbe od pozne renesanse do glasbene avantgarde 21. stoletja. Tomaž Sevšek je trenutno predsednik Slovenskega orgelskega društva, organist in čembalist Slovenske filharmonije ter tajnik strokovne komisije TEMSIG (Tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov). |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Marijo
Pridružen/-a: 10.07. 2007, 16:15
Prispevkov: 6
Kraj: Split
|
| Objavljeno: 10 Jul 2007 16:23 Naslov sporočila: |
|
|
Srdačan pozdrav svima!
Nadam se da ćete razumjeti moj post iako ga pišem na hrvatski.
Trenutno pišem rad o Gallusovim moralijama i tražim sve postojeće snimke najrazličitijih izvođačkih sastava. Već sam dosta toga prikupio, ali nedostaje mi snimka nekog reprezentativnog mješovitog zbora. Kopajući po internetu vidio sam da je Komorni zbor RTV snimao neke Gallusove moralije pa me zanima ima li možda netko od vas tu snimku koju bi mogao na neki nacin posuditi ili mozda snimku nekog drugog zbora? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mamique
Pridružen/-a: 03.01. 2007, 18:39
Prispevkov: 16
Kraj: Ljubljana
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ma-ja
Pridružen/-a: 20.03. 2007, 10:25
Prispevkov: 59
|
| Objavljeno: 10 Jul 2007 18:34 Naslov sporočila: |
|
|
Marijov profil pravi, da je iz Splita. Tudi jaz upam, da mu bo uspelo poslušati!
_________________
Samo en košček vesolja je, ki ga lahko spreminjaš: to si ti sam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marijo
Pridružen/-a: 10.07. 2007, 16:15
Prispevkov: 6
Kraj: Split
|
| Objavljeno: 10 Jul 2007 20:11 Naslov sporočila: |
|
|
Puno vam hvala!  Pokusat cu poslušat preko neta. Javit ću kako je prošlo!  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tritonus
Pridružen/-a: 11.10. 2006, 18:00
Prispevkov: 2
|
| Objavljeno: 20 Jul 2007 20:26 Naslov sporočila: |
|
|
| Je kdo poslusal koncert? Meni zal ni uspelo, ceprav sem navdusen nad Gallusom? Je mozno kje dobiti posnetek? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
dsvensek
Pridružen/-a: 30.07. 2007, 13:27
Prispevkov: 30
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marijo
Pridružen/-a: 10.07. 2007, 16:15
Prispevkov: 6
Kraj: Split
|
| Objavljeno: 08 Okt 2007 23:36 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala! Nabavio sam! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
