 |
Zborovski forum
Ta forum je namenjen izmenjavi informacij s slovenskega zborovskega prizorišča
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
murn
Administrator foruma
Pridružen/-a: 14.05. 2006, 00:24
Prispevkov: 444
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 05 Jun 2009 11:43 Naslov sporočila: Komorni zbor Kamer & Maris Sirmais (7.7.) |
 |
|
Lokacija: Cerkev Sv. Jožefa
Datum: 07.07.2009
Ura: 20.00
Cena vstopnice: 19 €
Komorni zbor Kamer
Festival Ljubljana 2009
Pesmi sveta Soncu
Umetniški vodja in šef dirigent: Maris Sirmais
Dirigent: Janis Liepins
Spored:
Ko Matsushita (Japonska): Iubilate Deo
Imants Kalnins (Latvija): Dziesma, dzimentenei (Pesmi domovini)
Margeris Zarins (Latvija): Štiriglasni madrigal na staromodno temo
Uldis Stabulnieks (Latvija): Baron
Peteris Vasks (Latvija): Rojstvo / The Birth
John Luther Adams (ZDA): Štiri Sonca na nebu
Latvijska ljudska pesem v priredbi Raimondsa Paulsa: Bleščeča sončava na nebu
Sven David Sandström (Švedska): Ah, sončnica!
Urmas Sisask (Estonija): Čudežna stvaritev za Sonce
Stephen Leek (Avstralija): Knowee (Duh sonca z velike južne pokrajine)
Vytautas Miškinis (Litva): Ne odhajaj, sonce
Alberto Grau (Venezuela): Salve al Celeste Sol Sonoro / Pozdravljeno nebeško sonce
Eriks Esenvalds (Latvija): Kaplja v ocean (pesem, posvečena v spomin Materi Terezi)
Komorni zbor Kamēr iz Latvije je ena najbolj zaželenih vokalnih zasedb, dobesedno razprodana med festivalskimi prireditelji po vsem svetu.
V zbirki priznanj tega zbora naj omenimo le njegovo redno sodelovanje v latvijskem javnem življenju, veliko evropsko zborovsko nagrado leta 2004 in naslov prvaka zborovske olimpijade na Kitajskem leta 2006. S projektom »Sončne pesmi sveta« je bil toplo sprejet tudi na lanskem svetovnem zborovskem simpoziju v Københavnu.
Zamisel za omenjeni projekt sega v leto 2005, ko je tedanja latvijska predsednica Vaira Vīķe-Freiberga za projekt Latvija – dežela Sonca izbrala osem ljudskih pesmi za nove uglasbitve latvijskih skladateljev. Idejno zasnovo je povzel dirigent zbora Kamēr Māris Sirmais, in sicer z vabilom kar sedemnajstim skladateljem po vsem svetu, da skomponirajo »sončne pesmi« za njegov zbor.
Čudovit ustvarjalni odziv in poustvarjalna žilica sta lani bogato obrodila: nepozabni glasbeni izlet od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Obeta se nam torej prava vokalna poslastica! |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
murn
Administrator foruma
Pridružen/-a: 14.05. 2006, 00:24
Prispevkov: 444
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 04 Jul 2009 12:38 Naslov sporočila: |
|
|
Mislim, da bo tole zborovski koncert leta v Sloveniji, zato osvežijem temo.
Komorni zbor Kamer
Festival Ljubljana 2009
Pesmi sveta Soncu
Umetniški vodja in šef dirigent: Maris Sirmais
Dirigent: Janis Liepins
Spored:
Ko Matsushita (Japonska): Iubilate Deo
Imants Kalnins (Latvija): Dziesma, dzimentenei (Pesmi domovini)
Margeris Zarins (Latvija): Štiriglasni madrigal na staromodno temo
Uldis Stabulnieks (Latvija): Baron
Peteris Vasks (Latvija): Rojstvo / The Birth
John Luther Adams (ZDA): Štiri Sonca na nebu
Latvijska ljudska pesem v priredbi Raimondsa Paulsa: Bleščeča sončava na nebu
Sven David Sandström (Švedska): Ah, sončnica!
Urmas Sisask (Estonija): Čudežna stvaritev za Sonce
Stephen Leek (Avstralija): Knowee (Duh sonca z velike južne pokrajine)
Vytautas Miškinis (Litva): Ne odhajaj, sonce
Alberto Grau (Venezuela): Salve al Celeste Sol Sonoro / Pozdravljeno nebeško sonce
Eriks Esenvalds (Latvija): Kaplja v ocean (pesem, posvečena v spomin Materi Terezi)
Komorni zbor Kamēr iz Latvije je ena najbolj zaželenih vokalnih zasedb, dobesedno razprodana med festivalskimi prireditelji po vsem svetu.
V zbirki priznanj tega zbora naj omenimo le njegovo redno sodelovanje v latvijskem javnem življenju, veliko evropsko zborovsko nagrado leta 2004 in naslov prvaka zborovske olimpijade na Kitajskem leta 2006. S projektom »Sončne pesmi sveta« je bil toplo sprejet tudi na lanskem svetovnem zborovskem simpoziju v Københavnu.
Zamisel za omenjeni projekt sega v leto 2005, ko je tedanja latvijska predsednica Vaira Vīķe-Freiberga za projekt Latvija – dežela Sonca izbrala osem ljudskih pesmi za nove uglasbitve latvijskih skladateljev. Idejno zasnovo je povzel dirigent zbora Kamēr Māris Sirmais, in sicer z vabilom kar sedemnajstim skladateljem po vsem svetu, da skomponirajo »sončne pesmi« za njegov zbor.
Čudovit ustvarjalni odziv in poustvarjalna žilica sta lani bogato obrodila: nepozabni glasbeni izlet od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Partiture so na zborov naslov prispele z vseh koncev sveta.
Sever in jug, predvsem pa vzhod in zahod, sta na Zemlji lahko tako zelo oddaljena, da ustvarjalci tudi sonce in Sonce drugače doživljajo: za nekatere njegova bleščava »zveni v tisočih zlatih trobentah«, drugi njegovo moč merijo z natančnimi znanstvenimi izračuni, spet tretje navdaja s skrivnostnim nemim strmenjem ...
Dokaz za to sta skladatelja – v projektu imajo vsi tuji skladatelji po eno skladbo – Raimonds Pauls in Peteris Vasks: oba živita v Latviji, a Sonce v svojem jeziku vsak drugače »slišita«.
»Prav po tem se razlikujem od drugih skladateljev!« Raimonds Pauls (1936) se od drugih skladateljev razlikuje po kratkosti, tako je Bleščeča sončava na nebu miniatura v pravem pomenu besede. Zelo spoštovani latvijski skladatelj in pianist improvizator je besedilo Inese Zandere odel v mavrične zvočne barve – v barve, ki jih je s sončnim vzhodom začutil po dolgotrajni temi in megli latvijske krajine in ki so ga »ozdravile celo bolečin v križu«.
»Tihi Šved«, skladatelj Sven-David Sandström (1942), je naročilo za skladbo o Soncu preobrazil in napisal skladbo o njegovi sestri na Zemlji, o cvetu sončnice, ki brata na nebesnem svodu s pogledom spremlja od vzhoda do zahoda. Poezijo Williama Blaka pa je spremenil v zveneče morje zborovskega zvoka in ga z zavidanja vrednim poznavanjem človeškega glasu izkoristil prav do meja.
»Skladba je moje posvetilo Soncu, glavnemu viru sončnega sistema, brez katerega ne bi bilo ničesar. Sonce omogoča, da lahko uzremo čudež,« pravi estonski skladatelj Urmas Sisask (1960). Pravijo mu čudak, saj se ne podreja utečenim socialnim oblikam in se naokrog potika s šamanskim bobnom – če že ne strmi v nebo skozi svoj teleskop ali meditira pod 2500 zvezdami, ki jih je lastnoročno pritrdil na firmament planetarija observatorija, v katerem tudi koncertira in predava. Vendar pa njegova kompozicija ni nastala po sistemu tonskih vrst, natančno izračunanih, človeku neslišnih ultrazvokov, ki jih ustvarjajo planeti na svojih poteh po vesolju: za svojo Čudežno stvaritev za Sonce namreč pravi, »da je preprosta glasba, ki jo sliši v svojih mislih«.
Litovski skladatelj, tudi pri nas zelo priljubljeni Vytautas Miškinis (1954), je molitev matere, ki toži za edinim sinom vojakom, zložil po motivih litovskih ljudskih skladb in jim dodal – tudi ljudsko – piščal skuduči: pa ne za spremljavo, temveč kot akustični element. Sicer pa je Miškinis, vsestranska osebnost in »mogočni hrast« litovskega zborovskega petja, natančno vedel, za kateri zbor piše: Komorni zbor Kamēr ... namreč pogosto ocenjuje kot član mednarodnih tekmovalnih komisij.
In kako je s petjem v deželi vzhajajočega sonca? Skladatelj in zelo aktiven dirigent Ko Matsušita pravi, da je petje njegovo orožje, Sonce pa – upanje. Njegovo »sončno zborovsko etudo« podpira pet stebrov ustvarjalnega creda: razvijanje pevskih sposobnosti (etuda), sakralna glasba (besedilo psalma št. 100, Jubilate Deo), japonska ljudska glasba, izvirnost ter afiniteta do jazza in popa.
Stephen Leek (1959) med sedemnajstimi Sončnimi pesmimi sveta predstavlja Avstralijo; to ni nič čudnega, saj sodi med najbolj znane in izvajane avstralske skladatelje zborovske glasbe; zborovske izkušnje si je nabral tudi sam.
Skladbo Knowee, Duh Sonca z velike južne krajine, je zasnoval že leta 1988, lani pa je 4-glasni stavek na lastno besedilo po naročilu Komornega zbora Kamēr ... predelal v osemglasnega.
V programu se že drugič srečujemo z latvijsko pesnico in latvijskim skladateljem: Inese Zandere je dobila od Peterisa Vasksa (1946) zelo jasno navodilo: »Rad bi jutranje sonce! Hočem severno sonce, kajti moč sonca znajo ceniti le ljudje s severa.« In prav »visoka napetost« kompozicije, ozvočena še z gran cassa, jo loči od preostalih šestnajstih novitet projekta Sončne pesmi sveta.
»Visoka napetost« pa za skladatelja pomeni boj s krvjo na ustnicah – kakor je dejal pevcem: »V nasprotju z vojnami, v katerih so veliki Latvijci (kako lahko jih povežemo s Slovenci!, op. p.) vedno umirali za tuje gospodarje.«
Venezuelski glasbenik in prizadeven funkcionar v Svetovni zborovski zvezi Alberto Grau – morda vam je še bolj znana njegova boljša polovica, zborovodkinja Maria Guinand – je Komornemu zboru Kamēr ... priskrbel »zborovsko bossa novo«. Ta poleg partiture vsebuje še koreografski zapis. Grau je našel sončno svetlobo za fantastično latinskoameriško občutje v poeziji Rubena Daria, v njegovih verzih ekstaze in hvaležnosti »sončnemu vzhodu, ki se oglaša v tisoč zlatih trobentah,« in »v brezskrbnosti, ki jo premorejo le ljudje, doma na jugu«.
John Luther Adams (1953) je doma na Aljaski, le 130 milj od Arktike: tako lahko ob zimskih poldnevih doživi le sedem minut sončne svetlobe. Ni pa prikrajšan za štiri sonca na nebu – optični pojav, imenovan parhelia, ob katerem sončna svetloba z ledenih kristalov odseva na nebu.
Na sever je odšel z namenom, da bi globlje doživljal chiaroscuro narave in ga prenesel v svojo glasbo, za katero je prepričan, da lahko prebudi tudi človekovo ekološko zavest.
Svoje navdihe svetlobe v temi – kritiki njegovo glasbo označujejo za neskončno in ekstatično – je uzvočil v 32-glasnem stavku, in tako Komornemu zboru Kamēr ... podaril še logično nadaljevanje Štirih sonc na nebu – Štiri lune na nebu. Morda pa z latvijskim zborom kmalu doživimo še te.
Brigita Rovšek |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
